Rastline z lampijončki na našem vrtu oz. ljubezen v kletki

V marsikaterem vrtu se v tem času rdeče lesketajo lampijončki. To so rastline katerih plod obdaja tanka ovojnica v obliki lampijončka. Botanično spadajo v rod fizalis (Physalis) in spada v družino razhudnikov (Solaniaceae), kar pa pomeni, da je v sorodu paradižnikom. Večina predstavnikov tega rodu izvira iz srednje Amerike. Na naših vrtovih je najbolj razširjeno navadno volčje jabolko (Physalis alkekengii), ki je tudi užiten. V nadaljevanju bom predstavil nekaj najbolj zanimivih predstavnikov tega rodu, ki so enostavni za vzgojo in so tudi odlična čebelja paša.

Tomatilo

Tomatillo, tomatil ali tudi mehiški lupinasti paradižnik (Physalis philadephica in Physalis ixocarpa) in je daljni sorodnik paradižnika. Njegova domovina je Mehika. Naj že ob tem povem, da je to sadež, ki ga boste že ob prvem ugrizu vzljubili ali zasovražili zaradi njegovega specifičnega okusa. Gojili so ga že v pred kolumbijski dobi. Je ena od glavnih sestavin mehiške kuhinje.  V naših pogojih je nezahteven za gojenje. 

Tomatillo. Gourmet, natural

Divji tomatilo in njemu sorodne rastline najdemo po celotnem območju Amerike. Leta 2017 so znanstveniki poročali o odkritji 52 milijonov starega fosila tomatila, ki so ga odkrili v Patagoniji v Argentini. Pomembnejšo vlogo od paradižnika je imel že v kulturi Majev in Azekov.

Tomatilo je enoletna zelnata rastlina, ki v višino zraste do enega metra in ima kompaktno grmičasto razrast. Listi so ovalno nazobčani z lepo vidnimi žilami. Listna površina je gladka, v manjši meri se lahko pojavljajo dlačice. Cvet je svetlo rumene barve, šest kotne oblike, pestič in prašniki pa so temno vijolične do bledo modre barve. Za dober pridelek potrebujemo dve ali več rastlin, ker izolirane rastline redko obrodijo sadeže. Plod je obdan z neužitno papirnato lupino, ki izrašča iz čaše. Ko plod dozori lupina poči. Plodovi so lahko rumene, zelene ali vijolične barve. Svežina in zrelost lupine sta  merilo za kakovost. Da se bomo lažje orientirali kdaj pobrati plodove, da bodo optimalno zreli, je najbolje pobirati tiste, ki so odpadli iz rastline. Okus plodu je mešanica okusa med jabolkom in paradižnikom. Uživamo lahko sveže kot tudi v kuhi. So ena od osnovnih sestavin pravih mehiških omak. Obstaja cel kup sort, ki se razlikujejo tako po okusu, barvi in obliki plodov. Najbolj znane sorte so: Amarylla, verde, purple, po obliki pa izstopa Queen of Malinalco.

Tomatilo je v naših pogojih izredno nezahteven za gojenje. Že sama vzgoja sadik nam nebo delala težav. Seme kali v nekaj dneh zato, je priporočljivo, da ga sejemo šele v aprilu, sicer se  nam bodo sadike hitro pretegnile, na prosto pa ga posadimo po 15 maju. Glede zemlje je nezahteven. V dobri sezoni bomo iz ene rastline pridelali več kot kilogram sadežev. Se zelo rad sam zaseje na vrtu.

Andska jagoda

Andska jagoda (Physalis peruviana) oz. perujska češnja kot jo tudi imenujejo izhaja iz rodu Physalis oz. fizalis, ki spadav družino razhudnikov. Njena izvorna domovina so gorata območja Peruja in Čila. Zgodovina njenega gojenja sega v čas Inkov. Sredi 18. stoletja so jo pričeli gojiti v Angliji, v 20 stoletju pa se je njena pridelava razširila širom sveta. V mnogih državah je postala gospodarsko pomemben pridelek kot eksotično sadje. Tudi v naši klimi odlično uspeva. Na trgovskih policah jo pogosto srečate kot super živilo. V naših pogojih jo gojimo kot enoletnico med tem, ko jo v sredozemlju in drugih zmernih legah v tropih gojijo kot trajnico

Andska jagoda je enoletna zelnata rastlina, ki se difuzno razvije v do 2m visok grm. Listi so srčasti, na otip žametna. Površina listov je rahlo dlakava. Cvetovi so zvonasti rumene barve, znotraj imajo vijolično rjave lise. Plod je okrogla, gladka jagoda, ki spominja na miniaturno rumen paradižnik. Rastejo iz čašice, je svetlo rumene do oranžne barve in sladkega, ko je zrel, z značilnim, rahlo pikanten paradižnikovo aromo. Obdaja ga izrazito značilna napihnjena papirnata lupina, ki pa je neužitna. Med zanimivejšimi imeni, ki se pojavljajo za ta sadež je tudi ljubezen v kletki in neprava kosmulja. Plodovi zorijo od julija do prve slane

Za gojenje je zelo enostavna. Ni zahtevna glede zemlje. Za lep pridelek potrebuje dovolj prostora. Priporočljiva sadilna razdalja je meter. Ob dobri letini bomo na rastlino pridelali do kilogram okusnih plodov. Kvaliteta plodov je odvisna od svežine lupine. Nima resnejših bolezni, od škodljivcev, ki povzročajo škodo so ptiči.

Plodovi se uporabljajo tako sveži kot tudi v kuhi predvsem v omakah in marmeladah. Malo pa je znano, da je v naših krajih ta sadež po drugi svetovni vojni reševal ljudi pred lakoto. Suhi sadeži so več kot odličen nadomestek rozin. So bogat vir vitaminov B, C in A ter kalcija, železa in fosforja hkrati pa vsebujejo polifenole, vlaknine ter beta karotene. So pa nizko kalorično sadje 100g le teh vsebuje zgolj 53 kalorij. Andska jagoda po vsem svetu velja za izjemno zdravo sadež. Sedaj v času prehladov nam bo njeno uživanje pripomoglo k boljšemu počutju in hitrejšemu zdravljenju. Njeno uživanje v zmernih količinah je priporočljivo za vse ljudi, ki imajo težave z ledvicami, mehurjem, črevesno floro in živci.

V spomladanskem času pogosto v vrtnarijah in vrtnih centrih naletimo na sadike »andskih jagod«, ki ne rastejo v višino ampak se grmiček na široko razraste po tleh. V tem gre za zemeljsko češnjo oz. groundcherry (Physalis pruniosa), ki ima drobnejše plodove in bolj sladke plodove. V tem primeru se bomo z plodovi pričeli sladkati že mesec dni po sajenju.

Please Login to Comment.